Dan Reisinger je v izraelskem oblikovalskem prostoru naredil pravo malo revolucijo. Gre za oblikovalca, ki je ustvaril vizualno podobo mlade izraelske države, saj je zanjo oblikoval številne logotipe, celostne podobe, znamke, plakate, koledarje in velikopotezne urbane projekte ter jih zaznamoval s svojim prepoznavnim grafičnim rokopisom. Kot pravijo poznavalci stroke, je vzpostavil nov grafični jezik vizualnih komunikacij v mladi državi ter jo predvsem in povsem okužil z barvo.

Snoval je logotipe in celostne podobe, med drugim za izraelskega nacionalnega letalskega prevoznika EL AL, telavivsko borzo, plesno skupino Bat Sheva, ministrstvo za turizem, nacionalno gledališče Habima, telavivski muzej umetnosti; enako pomembni pa so tudi številni politični, družbeno in kulturološko obarvani plakati in drugi grafični izdelki. S svojo sporočilnostjo so presegali le vizualno ilustracijo neke misli in tako ustoličili plakat kot samostojno vizualno sporočilno zvrst.

To je sijajni repertoar del za leta 1934 v jugoslovanski Kanjiži rojenega fanta, ki je večino družinskih članov izgubil v holokavstu ter bil po emigraciji v Izrael leta 1949 kot najmlajši študent pri 16 letih sprejet na akademijo za umetnost in dizajn v Jeruzalemu. Kasneje, že v aktivnem profesionalnem obdobju, se izobraževal tudi na Central Saint Martins College of Art and Design v Londonu in v tem času oblikoval posterje za britansko kraljevo pošto (Britans Royal Mail).

Kot mnogi sonarodnjaki je Dan Reisinger v sebi nosil številne identitete, govoril številne jezike. Prečkal je številne meje in presegel mnoge omejitve – politične, geografske, nacionalne in tudi umetniške. Utiral je nove smeri na področju oblikovanja in soustvarjal impozantno preobrazbo, ki sta jo izraelska družba in njena kultura doživljala v drugi polovici 20. stoletja.

Dan Reisinger je bil mogočen vizualni ustvarjalec, ki si je pridobil mednarodni ugled najvidnejšega izraelskega oblikovalca. V vizualno okolje je nenehno vnašal bogastvo barv in izvirne rešitve ter tako ustvarjal in obenem dokumentiral zgodovino naroda. Nikoli ga niso zapeljali trendi, prav tako nikoli ni podcenjeval inteligence gledalca. Njegove vizualne rešitve niso bile nujno najbolj očitne ali najzgovornejše, bile pa so impresivne, avtentične, atraktivne, sijajne in predvsem osvobojene potrebe, da na vizualni izdelek vtisne svoj ego. Njegove podobe in simboli izžarevajo inteligenco, domišljijo in energijo, postali so neločljivi del urbane, kulturne in vizualne podobe Izraela. Postali so ikone.

Močna vez Dana Reisingerja z Evropo je ostajala živa vse njegovo življenje, tudi s prostori nekdanje skupne države Jugoslavije in Madžarske. Tako so se stkali tudi poznanstva in osebne naveze z ustvarjalci umetniškega življenja v Lendavi. Dan Reisinger je med pogostimi letovanji v Sloveniji prihajal tudi v Lendavo, tako zasebno kot na mednarodne likovne kolonije. Oblikoval je logotip za Slovenski muzej holokavsta – Sinagoga Lendava in postal častni občan Lendave.

52 oziroma 53 grafik, pod skupnim imenom Ognjeni zvitki, je leta 2012 s plemenitim dejanjem dobila v dar Galerija – Muzej Lendava. Gre za serijo grafik, ki so nastale po navdihu istoimenskega besedila Abbe Kovnerja, ki je, opremljeno z Reisingerjevimi grafikami, izšlo tudi v knjižni obliki. Abba Kovner je bil vrhunski intelektualec, eden najvidnejših literatov sodobnega Izraela – Jud litvanskega rodu, ki je bil med drugo svetovno vojno vodja odporniškega gibanja v rodni Litvi.

52 grafik, ustvarjenih v letih 1978 in 1979, ponazarja 52 poglavij zgodovinskega judovskega mučeništva in heroizma. V njih je Reisinger v abstraktnih kompozicijah strnil polarizirajoče se skrajnosti tako, da je razpoloženjske poteze postavil nasproti pretežno temnemu ozadju. Reisinger je v likovno umetniškem izrazu čustven, ekspanzija progresivnosti in ognja, svetlobe in teme ustvarja vizualno napetost, ki zrcali sekvence osupljive in impresivne zgodovine Judov. Konstruktivistične linije v jukstapoziciji z uničujočim in vseobjemajočim ognjem, zmagoslavje ustvarjalnosti nad uničenjem, zmagoslavje umetnosti nad holokavstom.

Reisinger kljub temačnim in tragičnim temam v likovnem smislu ne izgublja na igrivosti in izrazni moči ustvarjalne svobode. S tem daje slikam dimenzijo suverenosti, saj kljub motivno in vsebinsko bolečim temam skozi likovne prvine obeta srečo, svobodo, upanje in harmonijo.

»Joie de vivre in silna energija« je Reisingerjevo ustvarjalnost označil Mark Schepps, direktor telavivskega muzeja diaspore, kjer so pričujoče grafike stalno na ogled na velikem zaslonu. In prav energija je tista točka, ki povezuje Reisingerjevo oblikovalsko delo in njegovo likovno ustvarjanje.

Dan Reisinger je ustvarjalec, ki je v drugi polovici 20. stoletja mlado in siromašno državo odel v vibrantno podobo in ji za popotnico dal takšno vizualno in estetsko doto, ki jo je ožarila z vitalizmom in optimizmom. Z za Jude tako značilno samoironijo je dr. Gideon Ofrat, avtor obsežnega teksta o ustvarjalnosti Dana Reisingerja, duhovit zapis o njem sklenil takole: V Izraelu reči ne gredo zlahka, a po zaslugi Dana Reisingerja vendar nekoliko lažje.

Tanja Šimonka, umetnostna zgodovinarka