Židovska šola v Dolnji Lendavi
(Mirjana Gašpar in Beata Lazar: Židje v Lendavi. Lendava – Pince, 1997. 41-45.)

Židje so visoko vrednotili izobraževanje, saj so se zavedali njegovega pomena. V 19. stoletju so verske skupnosti same vzdrževale osnovnošolske izobraževalne ustanove. Židovska šola je bila odvisna od gospodarskega in finančnega položaja članov židovske skupnosti. Pomanjkljivosti židovskega izobraževalnega sistema sta bili zasebno poučevanje otrok in vodenje, ki ni bilo centralizirano.

Franc Jožef, ki je 20. sept. 1850 izdal odlok, s katerim se je tudi na Madžarskem ustanovil  t.i. »Izraelitischer  Schulfond« (iz nem. Izraelitski šolski fond), namenjen izboljševanju pogojev šolanja židovskih otrok, je želel odpraviti pomanjkljivosti. Denarna sredstva iz sklada, milijon forintov, so namreč omogočila ustanavljanje in ureditev židovskih šol ter pospešila njihov razvoj.

»… V Dolnji Lendavi so videli rešitev v učitelju Emmanuelu Lustigu, čeprav ni imel primerne izobrazbe. K rešitvi je prispevala tudi šola zgrajena leta 1845, ki je bila v neoporečnem stanju …«

lahko preberemo v dokumentih Arhiva Županije Zala.

V Lendavi je torej že leta 1845 obstajala židovska šola. Februarja 1851 so popisali vse židovske šole v Županiji Zala. Iz popisa je razvidno, da je v Dolnji Lendavi delovala zasebna židovska šola z dvema oddelkoma. Med pripadniki verske skupnosti je bilo 18 otrok, starih od 6-13 let, in vsi so obiskovali šolo, v kateri je še vedno poučeval Emmanuel Lustig, učitelj iz Nagykaniszse, ki je ostal na tem delovnem mestu do leta 1856. Po njegovem odhodu je postal glavni učitelj Benjamin Wolf, verska skupnost pa je najela še pomožnega učitelja, ki je poučeval le madžarski jezik.

Leta 1851 so izbrali za učitelja Samuela Rosendorfa, ki ga je 1885. leta nasledil Sándor Wenetianer, doma iz Zalalöva. Učitelj v tej šoli je bil do svoje smrti, tj. 19. decembra 1894. Njegov grob se nahaja na židovskem pokopališču v Dolgi vasi. V šolskem letu 1895/96  zasledimo ime Arnolda Weisza, ki je vodil židovsko šolo do leta 1910 in posvečal veliko pozornost tudi verski vzgoji otrok. Svoje delo je opravljal požrtvovalno, dokaz zato je uspešno opravljen javni zaključni izpit leta 1897, o katerem je lendavski tednik Délzala zapisal naslednje:

»Imeli smo priložnost prisostvovati zaključnim izpitom, kjer smo se prepričali, da je ta šola v ponos ne samo židovski verski skupnosti, ampak tudi celemu mestu. Prepričali smo se tudi o tem, da lahko takšne uspehe doseže le učitelj, ki se je s telesom in dušo posvetil svojemu poklicu. Najboljši uspeh so dosegli učenci Hermine Löwenstein.«

Skoraj desetletje kasneje je lokalni tednik Alsó-Lendvai Hiradó objavil naslednjo novico:

»Šolska  inšpekcija. Prejšnji četrtek oz. 10. maja je kraljevi svetovalec in šolski inšpektor Županije Zala dr. Kálmán Ruzsicska opravil inšpekcijski pregled dolnjelendavskih  šol. Po ogledu meščanske šole je v spremstvu Dénesa Kissa, ravnatelja meščanske šole, obiskal židovsko šolo, kjer je bil zelo zadovoljen z vzornim redom, odlično disciplino in z doseženim učnim uspehom učencev. Preden je zapustil ustanovo, je spodbudil učiteljice k nadaljnjemu delu.«

(Alsó-Lendvai Hiradó, 13. maj 1906)

Iz navedenega članka lahko sklepamo, da je poleg dveh omenjenih učiteljev, Arnolda Weisza in Hermine Löwenstein, poučevalo v šoli tudi več učiteljic. O njih ni nobenih ohranjenih podatkov.

V istem tedniku lahko preberemo, da je bila židovska šola poleti 1908 obnovljena. Eno leto pred tem je bila v časopisu Alsó-Lendvai Hiradó objavljena naslednja novica:

»Javni razpis za obnovo šole. Židovska skupnost v Dolnji Lendavi načrtuje prezidavo stare šole, v kateri želijo urediti stanovanje za rabina in dve novi učilnici. S tem namenom sklicujemo sestanek 17. v mesecu ob 10. uri dopoldan v stari šoli. Načrt in predračun sta na ogled pri opekarnarju Arnoldu Schwarzu. Predvidena vsota za investicijo je 9000 kron. Vodstvo židovske verske skupnosti.«

(Alsó-Lendvai Hiradó, 3. marec 1907)

Alsó-Lendvai Hiradó je objavil več člankov, ki se nanašajo na židovsko šolo:

»Šolsko obvestilo. Vpis v židovsko osnovno šolo za šolsko leto 1900/1 bo 2. in 3. septembra med 10. in 12. uro dopoldan. Vpisnina je 1 krona. Plačila vpisnine so oproščeni tisti, ki so oproščeni tudi šolnine. Razen tega mora vsak učenec brez izjeme plačati 30 filerjev kot pokojninski prispevek. Učenci, ki se vpisujejo prvič, so dolžni predložiti potrdilo o cepljenju proti ošpicam in overjeno dokazilo o rojstnih podatkih.«

(Alsó-Lendvai Hiradó, poleti 1900)

»Nagrajeni učenci. Židovska verska skupnost je tudi letos nagradila 13-letne učence židovske vere, ki obiskujejo meščansko šolo, zaradi rednega in marljivega obiskovanja verskih obredov v sinagogi. S tem so potrdili gorečo pripadnost svoji veri. Knjižne nagrade so dobili naslednji učenci: Miklós Spiegler in Jenő Rechnitzer, oba 4. razred; Alfréd Bader, Róbert Hacker in Frigyes Rudolfer, vsi 3. razred. Nagrade je podelil predstojnik verske cerkvene skupnosti pri bogoslužju 25. junija.«

(Alsó-Lendvai Hiradó, 3. julij 1910)

Židovska verska skupnost je tudi kasneje nagrajevala učence, ki so izstopali, kar dokazuje dokument Ludvika Blaua, nagrajenega s knjigo z naslovom Hajótöröttek (Brodolomci).

»Sestanek židovskih učiteljev. Redni letni državni zbor židovskih učiteljev območja Pécs, v katero spada tudi Županija Zala, bo 1. julija v Tapolci.«

(Alsó-Lendvai Hiradó, 23. junij 1912)

26. avgusta 1908 je državni sekretar Madžarskega kraljevega verskega in šolskega ministrstva v Budimpešti odobril Pravilnik dolnjelendavske židovske verske skupnosti, ki v 6. poglavju v osmih členih obravnava naloge šolskega odbora. Šolski odbor je osemčlanski in voljen za tri leta. Stalni člani šolskega odbora so bili rabin, predsednik verske skupnosti in ravnatelj.

Iz navedenega lahko sklepamo, da so lendavski Židje dajali velik poudarek izobraževanju, toda kljub temu so židovsko šolo v Lendavi ukinili leta 1921. Matične knjige, dnevniki ali drugì šolski dokumenti se niso ohranili.