Leta 1850 so v bližini sinagoge odprli judovsko šolo, ki je delovala do leta 1921. V njej je bilo urejeno tudi stanovanje za rabina. Stavba je dolga leta propadala, konec 90. let pa so jo porušili.
Dolgoletna zadnja učiteljica je bila gospa Hermina Brünner, rojena Löwenstein, katere grob z nagrobnikom najdemo na lendavskem židovskem pokopališču v Dolgi vasi.
Židovska šola v Dolnji Lendavi
V 19. stoletju so verske skupnosti same vzdrževale svoje osnovnošolske izobraževalne ustanove, zato je bila tudi židovska šola odvisna od gospodarskega položaja članov verske skupnosti. Največja pomanjkljivost židovskega izobraževalnega sistema je bila, da ni omogočal zasebnega poučevanja in centralnega upravljanja. To pomanjkljivost je hotel odpraviti Franc Jožef z odlokom, ki ga je izdal 20. septembra 1850 in s katerim je tudi na Madžarskem ustanovil t. i. »Israelitischer Schulfond« (Judovski šolski fond). Z judovskim šolskim skladom v višini milijon forintov je omogočil ureditev židovskih šol.
»… V Dolnji Lendavi so videli rešitev v učitelju Emanuelu Lustigu, čeprav ni imel primerne izobrazbe; k rešitvi je prispevalo tudi brezhibno stanje šolske zgradbe, ki je bilo zgrajeno leta 1845.«
V Lendavi je torej obstajala židovska šola že 1845. leta. Februarja 1851 so popisali vse židovske šole v Zalski županiji in iz popisa je razvidno, da je v Dolnji Lendavi delovala židovska zasebna šola z dvema oddelkoma. Med pripadniki verske skupnosti je bilo 18 otrok, starih od 6-13 let in vsi so obiskovali šolo, v kateri je še vedno poučeval Emanuel Lustig.
Po njegovem odhodu je postal nadučitelj Benjamin Wolf, verska skupnost pa je zaposlila tudi pomožnega učitelja, ki pa je poučeval samo madžarski jezik.
Leta 1851 so za učitelja izbrali Samuela Rosendorfa, ki ga je 1885. leta nasledil Sándor Wenetianer, doma iz kraja Zalalövő. V tej šoli je poučeval do svoje smrti, 19. decembra 1894. Njegov grob je na židovskem pokopališču v Dolgi vasi.
V šolskem letu 1895/96 je šolo vodil Arnold Weisz. Poučeval je vse do leta 1910 in je razen pouku posvečal veliko skrb tudi verski vzgoji. Dokaz za njegovo požrtvovalno delo je bil uspešno opravljen javni zaključni izpit leta 1897, o katerem je lendavski tednik Délzala zapisal:
»Imeli smo priložnost prisostvovati izpitom in se prepričati, da šola ni le v ponos židovski verski skupnosti, ampak tudi mestu. Prepričali pa smo se tudi o tem, da lahko takšen uspeh doseže samo učitelj, ki je z dušo in telesom predan temu poklicu. Presenetljive rezultate so dosegli učenci gospodične Hermin Löwenstein.«
(Délzala, 1897, št. 4)
Vodstvo prenovljene in dozidane židovske šole je po odhodu Arnolda Weisza leta 1911 prevzela Hermin Löwenstein. Imela je ustrezno izobrazbo in je ustanovo vodila do leta 1921, do njene ukinitve. Zadnja učiteljica židovske šole v Dolnji Lendavi je bila torej Hermin Brünner, roj. Löwenstein.
