Vljudno vabljeni na odprtje likovne razstave z naslovom PRISKA KULČAR, Mini retrospektiva,
ki bo v petek, 27. oktobra 2023, ob 18. uri v lendavski sinagogi.
Razstavo bodo odprli: Dubravko Baumgartner, direktor Galerije – Muzeja Lendava, Maša Hrustek Sobočan, direktorica Muzeja Medžimurja Čakovec, Franc Obal, umetnostni zgodovinar
Za glasbeni program bo poskrbela učenka Glasbene šole Lendava:
Mira Magdič, klavir, 7. razred (mentor: Danica Baša).
Vljudno vabljeni na koncert Kontra Kvarteta, ki bo v soboto, 30. septembra 2023, ob 19. uri v Sinagogi Lendava (Spodnja ulica 5, 9220 Lendava).
Skupina Kontra Kvartet prihaja iz Maribora in čeprav niso judovskih korenin, so edina slovenska skupina ki se aktivno in kreativno ukvarja s preigravanjem klezmer glasbe – tradicionalne glasbe vzhodnoevropskih Aškenazi judov. S pomočjo kitare, violine in harmonike znajo pričarati čar vzhodnoevropskih plesnih ritmov, ki jih ne slišimo tako pogosto.
Njihovo glasbo so predstavili na festivalih, v sinagogah in številnih prireditvah po Sloveniji, na Hrvaškem, Bosni, Črni gori, v Italiji, v Avstriji, v Srbiji ter na največjem festivalu klezmer glasbe v Izraelu.
Kdor še ni doživel glasbe, polne strasti, dramatičnosti in melanholije, ki seže naravnost do srca, ta je prikrajšan za te užitke. Za nekatere je emocionalna, simpatična, pozitivna, topla, vedno sveža in nikoli staromodna glasba; spet jo drugi vidijo kot samosvojo prepoznavno drugačno, konceptualno, raziskovalno, sporočilno, celo alternativno glasbo. Vsi pa jo doživljamo kot sodobno etno glasbo, ki je narejena iskreno in dopadljivo. Vse to daje in pričara klezmer glasba, ki je pisana in bogata kot je sama zgodovina judovskega ljudstva, ki je tisočletja preživel na begu, da bi ohranil svojo nebeško nadarjenost in izročilo prednikov.
Vse to nam pričara akustična skupina KONTRA KVARTET, ki je zadnji dve leti kvintet, v sestavi:
VESNA ČOBAL (violina),
DANIEL MARINIČ (harmonika),
DOMEN MARN (klarinet),
PETAR MARIĆ (kitara) in
BRANKO SMRTNIK (kontrabas).
Evropski dnevi judovske kulture (krajše EDJK) so vseevropski projekt, ki poteka od leta 2000 naprej. Z njim si organizatorji širom po Evropi prizadevajo osvetliti raznolikost in bogastvo judovstva ter njegov zgodovinski pomen v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju.
S pripravo različnih dogodkov – konferenc, koncertov, gledaliških predstav, vodenih ogledov in drugih aktivnosti –, ki sočasno potekajo po vsej Evropi, želimo spodbujati vrednote, kot so dialog, (s)poznavanje in priznavanj drugačnega.
Nacionalni koordinator projekta Evropskega dne judovske kulture v Sloveniji je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki s številnimi partnerji organizira številne dogodke, ki se bodo med 29. avgustom in 18. oktobrom 2023 odvijali v Mariboru, Gornji Radgoni, Šalovcih / Domanjševcih, Negovi, Ljubljani, Gradcu, Murski Soboti, Ptuju in Lendavi.
V Lendavi bomo projekt obeležili 30. septembra 2023 ob 19.00 s koncertom skupine Kontra-Kvartet v Sinagogi.
Mariborska etno-klezmer glasbena zasedba Kontra-Kvartet je skupina, ki se aktivno in kreativno ukvarja s preigravanjem tradicionalne glasbe vzhodnoevropskih Aškenazov. Njihovi nastopi so vselej energični in pričarajo čar vzhodnoevropskih plesnih ritmov, še posebej tistih, ki jih ne slišimo tako pogosto. Kontra-Kvartet, ki je v zadnjih letih v resnici kvintet, so svojo glasbo predstavili na različnih festivalih in v sinagogah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Italiji, Avstriji in Srbiji, nastopali pa so tudi na največjem festivalu klezmer glasbe v Izraelu. Člani zasedbe Kontra-Kvartet so Vesna Čobal (violina), Daniel Marinič (harmonika), Domen Marn (klarinet), Petar Marić (kitara) in Branko Smrtnik (kontrabas).
Tema Evropskih dnevov judovske kulture 2023 je SPOMIN.
Spomin je lonček, v katerem se je kovalo judovstvo, pa naj je ta spomin kolektivni ali individualni, podan skozi zgodovino ali pripoved. Ohranja in prenaša se skozi spomin. Judovski dom vsako soboto v molitvi prikliče obe spominski zapovedi, ki razporejata čas po eksistencialnih vrednotah. Spomin na stvarjenje in Sinajsko zavezo sta temu dodana z realno in simbolično prisotnostjo vsake zavesti ob dajanju zakona, kar implicira kolektivno odgovornost pred zakonom, pa tudi sposobnost osmišljanja bivanja, a ne brez naučiti se spraševati. Judovski rituali in festivali s prenosom, vpisanim v čustvenost, utrjujejo te povezave med spominom, zakonom, individualnimi in kolektivnimi odgovornostmi ter spraševanjem o pomenu. (Besedilo Désirée Mayer)
Vljudno vabimo vas in vaše prijatelje na odprtje
likovne razstave z naslovom LUDVIK PANDUR: Prehajanja,
ki bo v petek, 30. junija 2023, ob 19. uri
v lendavski sinagogi.
Razstavo bo odprl Jure Kirbiš, umetnostni zgodovinar.
Vljudno vabljeni na odprtje likovne razstave z naslovom SABINA ŠINKO: Podobe spominov, ki bo v petek, 31. marca 2023, ob 19. uri v lendavski sinagogi.
Razstavo bo odprla Tanja Šimonka, umetnostna zgodovinarka.
Za glasbeni program bo poskrbel Filip Gal.
OBVESTILO: Dogodek se fotografira in snema.
O RAZSTAVI
Podobe spominov
Opus Sabine Šinko sestavljajo različne, v sebi logično zaokrožene celote, ki se med seboj prepletajo, a hkrati živijo vsaka zase. Že dlje časa se njen razmišljujoči in raziskujoči duh izraža skozi breztežno lebdeče obraze marmorne polti in skrivnostne poglede. Skoznje raziskuje odnose, tako vsakodnevne in medosebne kot tiste družbene in kulturološke.
Kultivirana zadržanost Sabininih obrazov se zdi oddaljena, a prav njihova omikana redkobesednost je tista, ki gledalca nagovarja in naslavlja. Kalejdoskop obrazov opredeljujemo v skladu z našo odzivnostjo v dobrohotne, odsotne, vesele, žalostne, kontemplativne, hrepeneče, mrke, tople, začudene ali mrakobne, vendar se nam vsakič izmuznejo in vsakič jih vidimo drugačne.
V eterično hermetični prostor umeščeni obrazi so fluidno zapredeni v mešanico zamaknjenosti in prodorne ostrine, kjer napetost tišine in zadržan čustveni naboj stopnjujeta psihološko dinamiko. Ta vznika iz avtoričine osebne mitologije in odpira asociativne interpretacije, ki govorijo o notranjih svetovih in magiji nezavednega. Amalgamizacija domišljije in intimistične zgodovine je ritualno potovanje, ki nima končnega cilja, zato pa toliko več vprašanj, ki zadevajo vse razsežnosti bivanja, spoznavno, etično in estetsko.
Za mehkobno spokojnostjo prvega vtisa zaslutimo nemir, dramo, nekakšen psihološki naturalizem. Jukstapozicija imaginarnega in realnega, preteklosti in neizbežnosti trenutka nas nagovarja z obrazi velikih prodornih oči, močnega kolorita in skrivljenih potez. Skozi obraze se kot flashback pojavljajo skrbno izbrani simboli in detajli, ki se ponavljajo v različnih, zanjo značilnih nenavadnih kontekstih fantazijskih predznakov. Bestiarij (pris)podob in alegorij je stalnica njenih slik, tesno povezana tudi z ustvarjanjem lutk in lutkovnih predstav. Žival kot arhetip, ki predstavlja globoke plasti nezavednega, je simbol načel in kozmičnih sil, tako snovnih kot duhovnih. Skoznje umetnica reflektira sistem vrednot in preizpraševanj sodobnega človeka, ki se presenetljivo ne razlikuje veliko od tistih pred stoletji in drugih časov.
Povsod prisotni, a izmuzljivi fragmenti življenja so del imaginarija spominov, fotografij, zgodb mesta in njegovih ljudi, ki so obtičale v srcu in jih pestuje kot nekakšno skrivnost, nato pa jih avtentična vitalna sila miselnih tokov vsakič ljubeče zaobjame in skozi sliko znova obudi.
Slike Sabine Šinko so kot Proustove magdalenice sprožilci potlačenih občutij, pozabljenega sijaja spominov in asociacij. V megličasto kopreno zapredeni ali do bolečine prignani obrazi so kot prosojnica, skozi katero nas z laserskimi žarki spušča v usedline nakopičenih stoletij osebne in kolektivne preteklosti. Z vsako plastjo, z vsako sekvenco umetnica odstira otipljivo atmosfero minulih časov in njegovih ljudi, ki skozi njeno interpretacijo zaživijo nova življenja. Obrazi in podobe so kot vmesnik med včeraj in danes, med lepim in grdim, med otožnostjo in sanjavostjo, med ujetostjo in svobodo. Obrazi kot kalejdoskop vsega, kar smo, in vsega, kar je bilo.
Značilnost evropskega načina razmišljanja je nagnjena k dualizmom. Dobro-zlo, zmaga-poraz, lepo-grdo. A prav v umetnosti – in slike Sabine Šinko to potrjujejo – je razmerje med lepim in grdim mnogo kompleksnejše in vznemirljivejše. Skozi zgodovino so filozofi, misleci in umetniki opredeljevali definicijo lepega, ta pa je bila skozi stoletja vsakič drugače razumljena in opredeljena.
Brutalna očarljivost lepote grdega je svojo legitimnost dobila z avantgardami 20. stoletja, ki so z mojstrskim zanosom kršile dotedanje klasične kanone. Tudi Sabina Šinko se ukvarja z na videz nasprotujočima si pojmoma lepega in grdega in se sprašuje, kaj ju določa kot takšna. Kot mnogokrat v zgodovini umetnosti se tudi pri njej mojstrstvo likovne upodobitve izkaže skozi resnico, skozi avtentičnost. Ta je vedno zanimiva, dražljiva, tudi zapeljiva in očarljiva. Tako likovno kot kulturološko. Grdo, upodobljeno v vrhunski maniri, je vedno lepo in kot pravi Umberto Eco, je zanj grdo najlepša stvar na svetu. Kršitve klasičnega kanona, elementi deformiranosti in občutja temačnosti se v portretih Sabine Šinko dotikajo tudi teme zlaganosti (torej grdote) današnjih odnosov in družbe nasploh. Kot je rekel mag lepote grdega Lucian Freud, je vsaka slika avtobiografska in vse je portret. Še tako preprosta gesta, izraz ali predmet so avtobiografski, nosilci zgodb in dram, osebnih prepričanj in svetovnih nazorov. Obraz kot utelešenje globljih, eksistencialnih vsebin, drugje obraz kot uganka, ki nas vabi, da jo dekodiramo. Flashbacki spominov in dogodkov se vrstijo in skozi ljubeče oko so ti obrazi varuhi idealov in idealizmov, ki se jim umetnica noče odreči.
Psihološka figuralna tihožitja, nad katerimi tudi pod težo emocij mračnosti in melanholije vendarle lebdi šarm upanja in spokojnosti. Melanholični magnetizem čudaških podob je zanjo značilen in jo spremlja skozi vsa obdobja ustvarjanja. Preplet čutnega in duhovnega, nemira in ubranosti, sumljive spokojnosti in depresivne resnicoljubnosti je tukaj, da nas posrka v sliko, povabi v razmišljanje in zgodbo za obrazom. Čas se je v teh obrazih ustavil, a pripoved se šele začenja.
Vabimo vas, da si v sredo, 8. februarja 2023, ob slovenskem kulturnem prazniku brezplačno ogledate stalne in občasne razstave v muzejskih enotah Galerije – Muzeja Lendava:
lendavski grad, od 10. do 14. ure
Sinagoga Lendava, od 10. do 14. ure
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
