Arhivi Kategorije: Novice

LIKOVNA RAZSTAVA V SINAGOGI: Ilona Bíró – Vrnitev domov

Spoštovani ljubitelji umetnosti!

Galerija-Muzej Lendava in Občina Lendava vljudno vabita Vas in Vaše prijatelje na odprtje razstave Vrnitev domov lendavske umetnice Ilone Bíró, ki bo v petek, 28. maja 2021, ob 19. uri v Sinagogi Lendava.

Kurator razstave: Atilla Pisnjak

Razstava bo na ogled do 30. avgusta 2021.


Ilona Bíró: Vrnitev domov

Ilona Bíró se je rodila 5. julija 1920 v Dolnji Lendavi. Oče Lajos (Ludvik) je bil dolnjelendavski okrajni sodnik. V hitro spreminjajočih se in zaostrenih političnih razmerah po prvi svetovni vojni in trianonski odločitvi se je družina znašla v težkih razmerah. Zaradi konflikta z jugoslovansko oblastjo so očeta za nekaj dni zaprli. Po izpustitvi (domnevno 1. januarja 1921) je prebežal na Madžarsko. Zatem se je družina za stalno naselila v Tállyi, očetovi rojstni vasici. Ilona Bíró je odraščala v tem madžarskem kraju v regiji Hegyalja. Mala Ilona se je z materjo še nekaj let vračala v rojstno mesto, družina je namreč tam še vedno imela hišo in gorice. Leta 1941 je uspešno opravila sprejemne izpite na madžarski Visoki šoli za likovno umetnost (danes Univerza za likovno umetnost), kjer je učiteljsko diplomo prejela leta 1947. Po uspešno končanem študiju je leta 1948 dobila učiteljsko delovno mesto v kraju Sátoraljaújhely, nato pa so jo leta 1949 premestili v Tállyo. Kot učiteljica je delala vse do leta 1955, ko so jo zaradi političnih razlogov – med drugimi zato, ker je kot verna katoličanka obiskovala bogoslužja – odpustili. Njena naslednja leta je zaznamovalo pomanjkanje.

Po očetovi smrti se je leta 1966 preselila v Budimpešto. Vrvež prestolnice je dobro vplival na razvijajočo se umetnico, v nekaj letih se je odpravila na več pomembnih potovanj: leta 1968 se je udeležila krožnega potovanja po Italiji, leta 1969 je odpotovala v Dresden, leta 1972 pa se je podala na krožno potovanje po Sedmograškem (Transilvaniji). Leta 1975 je uspela obiskati tudi rojstni kraj Lendava in dalj časa potovati po Sloveniji, o čemer priča serija njenih slik.

Po zaslugi zelo dobrega znanja nemškega, italijanskega in francoskega jezika je postala tujejezična vodnica po razstavah v madžarski Narodni galeriji. Da bi imela čas tudi za ustvarjanje, se je zaposlila le za štiri ure. To delo je opravljala vse do upokojitve leta 1989. Leta 1990 se je preselila v Érd, kjer je vse do smrti živela pri družini hčerke svoje mlajše sestre Eszter Ronkai. Po kratki bolezni je pri starosti 90 let umrla 16. oktobra 2010.

Na začetku svoje poti je Ilona Bíró ustvarjala v olju in akvarelu, slikala je pejsaže, portrete in v manjšem številu žanrske slike. V zgodnjih delih je po zaslugi njenega nekdanjega profesorja Gyulaja Rudnayja zaznati znake realizma t. i. alföldske šole. Čeprav njeni junaki niso bili predstavniki kmečkega sveta, je zaznati podobnost, saj se je trudila ovekovečiti navadne ljudi iz svoje okolice. Za najpomembnejše umetnine Ilone Bíró lahko štejemo linoreze. To tehniko je začela uporabljati na začetku 60. let prejšnjega stoletja in jo je uporabljala skoraj do konca življenja. Strukturo večinoma monokromatičnih slik je dosegala s spremenljivo debelino črt in s konturami. Prav to je uporabljala tudi za ločevanje svetlobe in sence ter različnih elementov. Čeprav so njena dela velikokrat navdihovali resnične pokrajine, zgradbe, deli ulic, v teh delih ni stremela k realističnosti. Prepoznavni elementi mnogokrat nastopajo v popačeni perspektivi, ali pa sami elementi valovijo. Z valovanjem neba in slogom, ki spominja na ilustracije, je slikam rada vdihavala romantično, pravljično razpoloženje. V njenem življenjskem delu si posebno omembo zaslužijo serije linorezov, ki jih je ustvarila o svojih potovanjih, na primer v Lendavo (Jugoslavijo) leta 1975 ali na krožnem potovanju po Sedmograškem leta 1972. V teh delih pogosto stopijo v ospredje deli ulic in zgradbe, zanje pa je značilno tudi vzbujanje razpoloženj, tako da jih ne moremo šteti le za slike dokumentarnega značaja. Tudi njene pastelne slike zaznamujeta lahkotna igrivost in vibrirajoča uporaba črt.

Ilona Bíró in njena umetnost sta bili neznanka v zgodovini Lendave in širše okolice. A čeprav je – podobno kot György Zala – živela v mestu relativno kratek čas, si zasluži mesto v zavesti domačinov. Osnovni namen razstave v sinagogi je zato spoznavanje lokalnega občinstva z umetnico in s tem razširitev umetniške skupnosti s še eno ustvarjalko, pri čemer smo z izbiro del stremeli k čim popolnejši predstavitvi njenega življenjskega dela.

Atilla Pisnjak,
umetnostni zgodovinar in kustos GML


IZBRANA DELA

Preberi več LIKOVNA RAZSTAVA V SINAGOGI: Ilona Bíró – Vrnitev domov →

Mednarodni muzejski dan 2021

Galerija-Muzej Lendava vas v torek, 18. maja 2021, vljudno vabi na Mednarodni muzejski dan.

Ob mednarodnem muzejskem dnevu je vstop v naše ustanove prost. Pričakujemo vas na lendavskem gradu, v Sinagogi Lendava in v Muzeju meščanstva.

Na lendavskem gradu so poleg stalnih razstav na ogled občasne razstave: Fotografska razstava Pannonia Reflections 2020, razstava Roberta Juraka z naslovom Zašvasan svet in mednarodna fotografska razstava Črno-beli svet.

Ob 19. uri bo v Sinagogi Lendava finissage razstave Dareta Birse z naslovom Ukradene slike. V sklopu zaprtja razstave se bo Atilla Pisnjak, umetnostni zgodovinar našega muzeja pogovarjal z umetnikom. Formalni program bo potekal na trgu pred Sinagogo v navzočnosti največ 50-ih obiskovalcev.


Odpiralni čas ob Mednarodnem muzejskem dnevu:

Lendavski grad: 8.00–16.00
Sinagoga: 8.00–16.00 in 18.00–21.00
Muzej meščanstva: 8.00–16.00


Da bo vaš obisk galerije prijeten in varen, vas prosimo, da upoštevate zaščitne ukrepe!

Veselimo se vašega osebnega obiska!

Preberi več Mednarodni muzejski dan 2021 →

Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta (27. januar 2021): Zgodovina dolnjelendavskih Židov

27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, na največjo morijo človeštva. Na današnji dan leta 1945 je Rdeča armada osvobodila zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer so v krematorijskih pečeh ugasnila tudi številna življenja nekoč močne judovske skupnosti v Pomurju. Slednja je ključno prispevala k začetku in razvoju gospodarskega napredka na tem območju ter omogočila preživetje številnim družinam. Spomin na najtemačnejše dogodke v zgodovini človeštva in na prekmursko judovsko skupnost skrbno hranimo v Sinagogi Lendava, kjer je tudi Slovenski muzej holokavsta.

Vabimo vas, da se pridružite Beati Lazar pri virtualnem sprehodu skozi preteklost in usodo dolnjelendavskih Židov.

OBVESTILO: Od ponedeljka, 25. januarja 2021, smo ponovno odprti!

Spoštovane obiskovalke in obiskovalci Galerije-Muzeja Lendava!

Z veseljem Vam sporočamo, da naš muzej v ponedeljek, 25. januarja 2021 ponovno odpira vrata za javnost. Vabimo vas, da si ogledate naše razstave in zbirke na lendavskem gradu in sinagogi.

Da bo vaš obisk galerije prijeten in varen, vas prosimo, da upoštevate zaščitne ukrepe:

  • Ob vstopu v muzej si razkužite roke
  • V vseh prostorih je obvezna uporaba lastne zaščitne maske
  • Pazite na medsebojno razdaljo

Začasni odpiralni čas lendavskega gradu:

Ponedeljek–petek: 8.00–16.00
Sobota: 10.00–14.00
Nedelja in prazniki: zaprto

Začasni odpiralni čas lendavske sinagoge:

Ponedeljek–sobota: 10.00–14.00
Nedelja in prazniki: zaprto

Preberi več OBVESTILO: Od ponedeljka, 25. januarja 2021, smo ponovno odprti! →

RAZSTAVA V SINAGOGI: Dare Birsa – Ukradene slike

Vljudno Vas vabimo k ogledu razstave Dareta Birse z naslovom Ukradene slike od 24. oktobra 2020 v Sinagogo Lendava.

Zaradi trenutnih razmer uradne otvoritve ne bo.

Razstava bo na ogled v skladu z določili NIJZ do 31. marca 2021.

Lepo vabljeni!


O RAZSTAVI
Dare Birsa: Ukradene slike

Dare Birsa je nedvomno umetnik, ki slikarstva ne uporablja le za izpoved svojega jaza, temveč v njem nenehno išče tehnične, motivične in stilsko-izrazne izzive. Zanj ni značilno le eksperimentiranje na platnu, saj je tudi mislec, ki s svojimi deli reagira na družbene, sociološke in druge pojave v svoji okolici oz. družbi. Kompleksen je in vsestranski, a hkrati razumljiv in univerzalen.

Zanimivost razstave Dareta Birse v Sinagogi Lendava je, da na ogled ponuja slike, ki so bile nedavno odtujene iz njegovega ateljeja. Razstavljena dela so nastala v originalnih dimenzijah na podlagi fotografij ukradenih izvirnih slik. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje avtentičnosti in predvsem unikatnosti umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja oziroma se pojavi večna dilema, kaj sploh je umetnost, ideja ali produkt. Odgovor na vprašanje se skriva v definiciji pojma umetnosti. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo naslednjo razlago besede: je dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti. To pojmovanje je dokaj ozko in netočno, ker namen umetniškega ustvarjanja ni vedno končni estetski produkt, saj se definicija unikatnega izražanja idej, čustev in pojmov sploh ne dotakne. Težave z ustrezno definicijo pojma umetnosti izhajajo iz tega, ker pri vsakemu umetniškemu ustvarjanju veljajo drugačni aspekti za ovrednotenje umetniškega. Za razstavo Dareta Birse bi lahko rekli, da je umetniški že sam koncept razstave, saj prikazuje slike, ki jih v fizičnem, prvotnem smislu ni več. Lahko bi celo rekli, da Dare Birsa umetniško razstavlja reprodukcije svoje umetnosti. Kljub temu pa razstavljene slike kot vizualne upodobitve še vedno posredujejo avtorjeva sporočila iz danih trenutkov ustvarjanja.

Na razstavi si lahko ogledamo predvsem reprodukcije slik, nastalih med leti 2010 in 2018. Jedro razstave predstavljajo slike iz cikla Roke. V fotografski umetnosti bi za take slike uporabili pojem makro, gre namreč za povečane upodobitve rok oz. dlani in prepletov prstov. S temi prepletanji je avtor ustvaril zanimivo motivično igro, saj slike s pomočjo naslavljanja preobrazi v asociacijske ilustracije. Prsti in dlani tako dobijo povsem drug pomen in postanejo nosilci globljega izraza. Iz leta 2013 so na ogled umetnikova dela iz cikla CO2, to so Komunimutanti, Who is who, April in Izprani spomini 2. Zadnji dve sta nastali v značilni abstraktni avtorjevi maniri, ki jo zasledimo predvsem v njegovih serijah Danzas (2007–2009) in In-Out (2009). Gre za lirično abstrakcijo, pri kateri ni pomembno le abstrahiranje na slikarskem polju, temveč tudi ustvarjanje razpoloženj. Sliki Endless time in Eskalacija pa že kažeta premik od abstrakcije h konkretiziranju, vendar še ne v obliki, ki bo značilna za kasnejšo serijo Roke. Nekatere slike in serije delujejo kot študijske v smislu, da Birsa v istem motivu nenehno išče nekaj novega. V določenih primerih, kot so Komunimutanti, Who is who, Mislec (Rodin) in Doglover, umetnik izraža neposredno družbeno kritiko. Družbe ne obsoja, ampak s humorjem pokaže na pomanjkljivosti, ki so vedno bolj prisotne med ljudmi. Ilustrativno oblikovane podobe na teh slikah mehčajo tematiko, ki bi sicer bila zelo mračna.

Kljub temu da so razstavljene le reprodukcije, daje razstava pravi vpogled v umetniško ustvarjanje Dareta Birse v zadnjih desetih let. Po drugi strani pa koncept nakazuje tudi probleme potrošniške in množične umetnosti, saj pohištvene trgovske verige z veseljem prodajajo »umetniške« reprodukcije in fotografije za okrasitev naših stanovanj. To vodi do razvrednotenja umetnosti in posredno do eksistencialnih težav umetnikov, saj namesto dražjih originalnih slik ljudje kupujejo cenovno dostopnejše artikle. Poudarek je na artiklih, saj so zares le to.

V razstavljenih delih Dareta Birse se skrivata tako zanj značilni groteskni humor kot tudi tragedija ob odtujitvi njegovih stvaritev. Njemu samemu in ljubiteljem umetnosti bi verjetno pomenilo zadoščenje že dejstvo, da so slike ukradli zaradi strastnega oboževanja umetnosti.

Originalne slike so nenazadnje MOST WANTED …


Dare Birsa, akademski slikar, grafik, ilustrator in pedagog, se je rodil leta 1958 v Kamovcih blizu Lendave.

Leta 1987 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je do leta 1989 nadaljeval specializacijo na oddelku za grafiko.

Med leti 1999 in 2006 je predaval na ljubljanski Visoki šoli za risanje in slikanje, od leta 2010 je predavatelj na Naravoslovnotehniški fakulteti, od leta 2012 pa predava na ljubljanski Fakulteti za dizajn, na Zdravstveni fakulteti ljubljanske univerze in na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Razstavljal je na več kot 100 skupinskih in več kot 30 samostojnih razstavah. Njegove slike najdemo v številnih domačih in tujih galerijah in zasebnih zbirkah.


IZBRANE SLIKE

Preberi več RAZSTAVA V SINAGOGI: Dare Birsa – Ukradene slike →